sreda, 2. januar 2008

Čas sprememb?... niti ne.

Smo ga le dočakali, sicer vsak po svoje, a najverjetneje vsi z novimi željami, upi, obljubami, cilji, zahtevami... govorim namreč o novem letu.

Baje, da vsako leto predstavlja nek mejnik v našem življenju. Zaključen ciklus. In definitivno večjo številko pri starosti. Vsako leto bi morali več vedeti, biti bolj izkušeni, bolj zreli in bolj utrjeni. Vsako leto skušamo opustiti slabe navade, popraviti pretekle napake, želimo biti boljši in bližje popolnemu. Večina si zato vsako leto na novo zada obljube, ki jih bolj ali manj redko izpolni in tako večina le-teh ostaja vrsto let nespremenjenih.

Ravno zaradi tega, sem se letos odločila, da ne bo nobenega seznama, nobenih obljub in zahtev, ki bi se jih morala držati in s tem prikrajšati sebe za tisto, v čemer uživam in nenazadnje zaradi katerih bi bila decembra spet razočarana, da nisem spremenila sebe.(?)

Sem kar sem in to hočem ostati. Zavedam se, da nisem popolna. Kdo pa sploh je? Ampak zaradi vseh napak in razvad sem zdaj tukaj in lahko rečem, da so del mene. To sem jaz!
Lahko sem zlobna, nesramna, občasno priredim resnico po svoje, mesečna alkoholičarka, v ekstremnih primerih zlonamerna, zapravljivka in čez vikende poosebljena lenoba.

Imam pa glavno vodilo, ki se ga želim držati vse življanje, ne samo to leto. Sicer je že tako zelo izrabljeno in klišejsko, ampak vseeno... Ostati hočem to kar sem in postati to, kar si sama želim. Delati hočem tisto v čemer uživam in se na vso moč boriti za dosego svojih ciljev, a hkrati sprejemati tudi poraze in neuspehe. Želim se prepustiti toku dogajanj in nič planirati v naprej. Hočem ljubiti in biti ljubljena. Hočem sovražiti in biti sovražena. Kajti tako bom vsaj vedela, da imam svojega soigralca, s katerim bi si izmenjevala poljube ali zadajala ostre udarce. Prav tako se nočem prestrašiti sprememb in dobrih stvari, ki so mi namenjene in kot ponavadi zbežati vstran.

Skratka imejte se lepo, ne obžalujte ničesar in užijte leto, kakor se le da!


Ni komentarjev: